V nekaj mesecih se je zgodil popolen preobrat – hrana je postala le hrana, včasih samo gorivo, včasih sredstvo za povezovanje, in tudi kakšna tablica čokolade več na slab dan je postala čisto OK. Največji korak k svobodi je bil naučiti se sprejemati vse funkcije hrane brez obsojanja svojih odločitev. To pa je s seboj prineslo tudi svoboden odnos do gibanja in boljšo samopodobo, ki ni več pogojena s tem, kako izgledam, temveč izvira od znotraj. Najboljši del svetovanj je bilo zaupanje, ki sva ga zgradili. Ustvarjeni prostor je bil resnično varen, brez občutka sramu ali obsojanja, kjer sem lahko iskreno spregovorila o svojih izzivih. To je prava svoboda.