top of page
IMG_6002.jpg

Hej, sem Sanja

magistrica prehrane, 

certified intuitive eating counselor

in tvoja mentorica na poti do svobodnega prehranjevanja.

V sklopu individualnih in skupinskih svetovanj ti pomagam opustiti diete in najti pot, da boš lahko svobodno in brez občutka krivde dolgoročno poskrbela za svoje zdravje in dobro počutje.

  • Instagram
  • Facebook
  • TikTok

Razstrupljanje. Rešitev za zdravje ali zavajanje?

Updated: Apr 11, 2021

Naj bo to postenje, pitje sadno-zelenjavnih sokov, namakanje limone v vodo ali pitje ''detox'' pripravkov. Vsi smo že zasledili tako imenovano razstrupljanje telesa, njegove številne koristi in kako pomembno je, da ga redno izvajamo.

Kaj na to pravi znanost?


Poznamo 2 tipa razstrupljanja: Prvo razstrupljanje je tisto, ki ga izvaja naše telo s pomočjo ledvic, jeter, kože, pljuč in črevesja. Drug tip razstrupljanja pa je marketinški izraz za nekaj kar ne obstaja in je uporabljeno z namenom promocije izdelkov in/ali prehranskih nasvetov tistim, ki tega ne vedo.



BIOLOŠKO OZADJE RAZSTRUPLJANJA

LEDVICE – predstavljajo glavno pot razstrupljanja našega telesa. S pomočjo ultrafiltracije iz krvi odstranjujejo škodljive snovi, ki jih enostavno izločimo z urinom (1). Torej, dokler lahko lulaš in tvoje ledvice delujejo, ti za to ni potrebno skrbeti.


JETRA – med prebavo hrane nastaja amonijak, ki je za naše telo strupen, vendar ga jetra hitro pretvorijo v sečnino in s tem preprečijo zastrupitev. Poleg ledvic imajo tudi jetra nalogo, da iz krvi odstranjujejo sledi zdravil in druge snovi (2).


Jetra so postala glavna tarča razstrupljanja in zato jim je namenjenih veliko ''razstrupljevalnih'' in ''čistilnih'' pripravkov.

Ti preparati največkrat vsebujejo pegasti badelj (ki vsebuje snov silibinin), kot zelo pomembno sestavino, ki ''pripomore k zaščiti jeter in pomaga ohranjati zdravje srca''. Vendar pa za te informacije na spletnih straneh, ki tovrstne pripravke promovirajo, niso navedene nobene študije in raziskave, ki bi to podpirale. Danes dostopni članki na temo pegastega badlja se sicer kažejo kot obetavne, vendar le za blaženje simptomov alkoholne in nealkoholne jetrne bolezni (9,10,11,12), ne pa tudi pri zdravih posameznikih! Vprašljiva je tudi vsebnost pegastega badlja (silibinina) v teh preparatih, ki pa na številnih izdelkih niti ni omenjena.


Torej če tvoja jetra dobro delujejo in nimaš jetrne bolezni, potem se škodljive, strupene snovi v tvojem telesu ne zadržujejo in tovrstni preparati za čiščenje jeter niso potrebni.


KOŽA – s pomočjo potenja se iz telesa izločajo škodljive snovi, predvsem težke kovine. V eni izmed raziskav so ugotovili, da je lahko v obdobju 24h izločanje arzena, kadmija, svinca in živega srebra lahko celo hitrejša od izločanja preko urina (3). Pomembno je predvsem, da se zadostno gibamo, saj s tem pospešimo potenje in lahko koža opravila svojo nalogo razstrupljanja.


PLJUČA – glavna naloga pljuč je dihanje. Vdihnemo kisik, izdihnemo ogljikov dioksid. Če naša pljuča nebi opravljala svoje naloge, bi prišlo do kopičenja ogljikovega dioksida v telesu in s tem do zastrupitve z ogljikovim dioksidom ter smrti (4). Dokler naša pljuča opravljajo svojo nalogo, potem skrbi za zastrupitev ni. Vdihni in izdihni. Čestitke, ravnokar si se razstrupil/a!


PREBAVNI TRAKT – Naše črevesje skrbi za to, da se hranila, ki jih potrebujemo v zadostni količini, vsrkajo v kri, ostale nepotrebne in škodljive snovi pa preprosto izloči z iztrebki. Ja, tudi to je način, kako se naše telo znebi toksinov. Vse skupaj lahko še izboljšamo tako, da zauživamo hrano z veliko prehranske vlaknine (sadje, zelenjava, polnozrnata živila) in pijemo dovolj tekočine. S tem poskrbimo za redno prebavo in vsakodnevno ''razstrupljanje''.


To vse so mehanizmi, ki ves čas skrbijo za izločanje toksinov iz telesa. Naši organi (ja tudi jetra), ne potrebujejo ''čiščenja'' ali ''razstrupljanja''.


KOPIČENJE STRUPOV V MAŠČOBNEM TKIVU

Naši organi skrbijo za redno razstrupljanje našega telesa, pri čemer je potrebno omeniti, da je njihovo kopičenje vseeno mogoče. To izjemo predstavljajo obstojna organska onesnaževala (npr. industrijske kemikalije, barve in hladilne tekočine). Ker se te snovi nalagajo v maščobi, so prisotne tudi v maščobnem tkivu živali in jih ljudje navadno zaužijemo z živalsko maščobo, nekatere lahko tudi vdihavamo preko plinov (npr. barve) (5).

Razstrupljanje s pomočjo prehrane in/ali postenja NIMA VPLIVA na kopičenje teh snovi v maščobnem tkivu in jih ne izloča iz našega telesa!


KAJ JE RAZSTRUPLJANE, KI NAM GA PRIKAZUJE TRG?

Če bi se toksini kopičili v našem telesu tako, kot nam to prikazujejo pristaši razstrupljanja, bi verjetno hudo potrebovali medicinsko oskrbo ali pa bi bili že mrtvi.

Dejstvo je, da dokazi o tem, da namensko razstrupljanje telesa z dietami in/ali postenjem NE OBSTAJA. Razlog za to je lahko, da pod pojmom ''razstrupljanje'' ni točno definirano, kaj pravzaprav to pomeni.


Kaj ti nakopičeni ''strupi'', ''kemikalije'' in škodljive snovi pravzaprav sploh so?

Večina Slovenskih spletnih strani, vezanih na razstrupljanje, ne navaja, kaj naj bi te škodljive snovi sploh bile.


Podroben opis o ''krivcih'' ki zastrupljajo, je bilo moč zaslediti le na eni izmed spletnih strani. Med naštetimi ''krivci'' so bile:


- težke kovine,

- alergeni v hrani,

- predelana živila z veliko ''prečiščenimi'' ogljikovimi hidrati in nasičenimi maščobami,

- zdravila,

- notranji toksini, bakterije, glive, kvasovke in celo hormoni.


POGLEJMO SI ZNANSTVENO PODPRTA DEJSTVA:

Težke kovine se do neke mere sicer lahko kopičijo v telesu, vendar jih večino redno izločamo s pomočjo številnih organov (5). Enako velja za zdravila.


Alergeni v hrani predstavljajo težave le tistim, ki na določen alergen dejansko imajo alergijo. To pomeni, da vsi alergeni torej niso škodljivi kar za vse.


Zauživanje večjih količin predelanih živil (npr. prigrizkov) ima lahko veliko posledic (↑srčno-žilnih bolezni, ↑krvni sladkor) (6), nikakor pa ne deluje na naše telo kot strup. Poleg tega je njihova ''škodljivost'' zelo odvisna tudi od zaužite količine. Vsa hrana je lahko del uravnotežene prehrane in preveč česar koli je lahko škodljivo.


Izraz ''notranji'' toksini, bakterije, glive in kvasovke so nedefinirani in znanstveno gledano nimajo smisla. Toksini pridejo v naše telo iz okolice na različne načine in se nato izločajo. Ni pa znanih toksinov, ki bi nastajali znotraj našega telesa (razen spodnje izjeme).


Mikrobiota (bakterije) v našem črevesju lahko izloča določene snovi, ki škodljivo vplivajo na naše telo (npr. depresijo). Vendar pa je to odvisno od našega vsesplošnega načina prehranjevanja in ne le od enkratne kure razstrupljanja telesa. Če je prehrana raznolika in uravnotežena, v našem črevesju ''stanuje'' več dobrih bakterij, ki izločajo za naše telo celo koristne snovi.


Hormoni uravnavajo ravnovesje v našem telesu, nikakor pa za naše telo niso škodljivi. Izjema je, če imamo bolezen, pri kateri je prisotno hormonsko neravnovesje (npr. Cushingov sindrom, hipertiroidizem in sladkorna bolezen) (13). Vendar pa se teh bolezni ne zdravi z razstrupljanjem temveč z ustreznimi predpisanimi zdravili.


Razstrupljevalne diete za izgubo kilogramov?

Če pogledamo nekaj zelo pogostih nasvetov kako se lotiti razstrupljanja, lahko opazimo, da je velik poudarek na pitju vode in zauživanju sadja in zelenjave. Iz teh si lahko pripravimo juhe, sokove, ali jemo sveže seveda brez dodajanja sladkorja ali soli.

Sadje in zelenjava večinoma predstavljata zelo energijsko revna živila, kar pomeni, da pojemo manj, kot naše telo potrebuje. Na račun nizkega energijskega vnosa seveda lahko pride do izgube telesne mase, vendar POZOR!

Ta izguba je v prvi vrsti na račun izgube vode saj praznimo svoje zaloge glukoze v jetrih (glikogen) in 1g glikogena veže 3g vode (7). Najbolj zaskrbljujoče je, da težo izgubljamo tudi na račun mišic, ki se razgrajujejo hitreje kot maščoba (8). Razlog za to je, da ker ne zaužijemo dovolj energije, poleg tega pa so razstrupljevalne diete praktično brez beljakovin, mora telo porabljati lastne beljakovine (mišice) kot vir beljakovin!


Tako bomo kilograme izgubili na račun mišic, ko bomo dieto zaključili in se spet začeli normalno prehranjevati, bomo te kilograme nazaj pridobili predvsem na račun maščobe.


Promocija izdelkov

Na večini spletnih strani, ki promovirajo razstrupljanje, je poleg prehranskih nasvetov moč zaslediti tudi promocijo izdelkov kot ''nujnih'' za uspešno razstrupljanje. Ti navadno delujejo odvajalno ali diuretično kar dejansko pomeni, da boste zapravili denar za to, da boste več časa preživeli na wc školjki.


Kaj pa voda z limono?

Kadar zasledimo besedo ''razstrupljanje'', velikokrat naletimo na pitje kozarca vode z limono na tešče. To naj bi pospešilo metabolizem in ''spralo'' toksine iz telesa, ki so v telesu nabrali tekom noči.

Kratko in jedrnato – voda z limono je super način hidracije z okusom limone, nikakor pa ne pomaga ''sprati'' toksinov iz našega telesa in ''pospeševati metabolizem''.






NEVARNOSTI RAZSTRUPLJANJA

Razstrupljevalne diete so lahko tudi zelo nevarne. Če se zanje odločamo za daljše obdobje lahko pride do (5):

- pomanjkanja vitaminov, mineralov in beljakovin

- neravnovesja elektrolitov (slabost, bruhanje, glavoboli,…)

- predoziranja prehranskih dopolnil, odvajal in diuretikov (posledica je lahko zastrupitev)

- v skrajnem primeru lahko vodi tudi do smrti

Poleg zgoraj naštetih nevarnosti, problem predstavlja tudi slaba zakonska regulacija izdelkov za razstrupljanje.


KAJ PA POTEM DELUJE?

Če se večino časa prehranjujemo s hranilno revnimi živili (sladki in slani prigrizki, pred pripravljeni obroki), se bomo na razstrupljevalnih dietah, ko bomo zaužili več sadja in zelenjave seveda počutili bolje. Vendar pa to ni dolgoročna rešitev za naše zdravje!


Rešitev je uravnotežena in raznovrstna prehrana. Če se večino časa prehranjujemo uravnotežen, se gibamo in skrbimo za zmanjševanje stresa, bo naše telo dobilo dovolj hranil in bo tudi naše počutje veliko boljše.

Prihranite svoj denar in se raje kot razstrupljevalnim tretmajem, posvetite vsesplošni uravnoteženi prehrani.


 

LITERATURA


1) NIH. 2021. Urinary excretion. US National library of medicine.


2) Alamri Z.Z. 2018. The role of liver in metabolism: an updated review with physiological emphasis. International journal of basic & clinical pharmacology, 7, doi: 10.18203/2319-2003.ijbcp20184211


3) Sears M.E., Kerr K.J., Bray R.I. 2012. Arsenic, cadmium, lead, and mercury in sweat: a systematic review. Journal of enveronmental and public health, 2012: 184745, doi: 10.1155/2012/184745


4) Preiss D.A., Azami T., Urman R.D. 2015. Variations in respiratory excretion of carbon dioxide can be used to calculate pulmonary blood flow. Journal of clinical medicine research, 7: 83 – 90, doi: 10.14740/jocmr1979w


5) Klein A.V., Kiat H. 2015. Detox diets for toxin elimination and weight management: a critical review of the evidence. Journal of human nutrition and dietetics, 28: 675 – 686, doi: 10.1111/jhn.12286


6) Chen X., Zhang Z., Yang H., Qiu P., Wang H., Wang H., Wang F., Zhao Q., Fang J., Nie J. 2020. Consumption of ultra-processed foods and health outcomes: a systematic review of epidemiological studies. Nutrition journal, 19: 86, oi.org/10.1186/s12937-020-00604-1


7) Fernandez-Elias V.E., Ortega J.F., Nelson R.K., Mora-Rodrigues R. 2015. Relationship between muscle water and glycogen recovery after prolonged exercise in the heat in humans. European journal of applied physiology, 115: 1919 – 1926, doi: 10.1007/s00421-015-3175-z

8) Weiss E.P., Jordan R.C., Frese E.M., Albert S.G., Villareal D.T. 2018. Effects of weight loss on lean mass, strength, bone, and aerobic capacity. Medicine & science in sports & exercise, 49: 206 – 217, doi: 10.1249/MSS.0000000000001074


9) Jacobs B.P., Pharm C.D., Ramirez G., Sapp J., Lawrence V.A. 2002. Milk thistle for the treatment of liver disease: A systematic review and meta-analysis. The American journal of medicine, 113: 506 – 515, doi.org/10.1016/S0002-9343(02)01244-5


10) Hackett E.S., Twedt D.C., Gustafson D.L. 2012. Milk thistle and its derivative compounds: a review of opportunities for treatment of liver disease. Journal of veterinary internal medicine, 27: 10-16, doi.org/10.1111/jvim.12002


11) Colturato C.P., Constantin R.P., Maeda A.S., Constantin R.P., Yamamoto N.S., Bracht A., Ishii-Iwamoto E.L., Constantin J. 2012. Metabolic effects of silibinin in the rat liver. Chemico-biological interactions, 195: 119 – 132, doi.org/10.1016/j.cbi.2011.11.006


12) Cacciapuoti F., Scognamiglio A., Palumbo R., Forte R., Cacciapuoti F. 2013. Silymarin in non alcoholic fatty liver disease. World journal of hepatology, 5: 109 – 113, doi: 10.4254/wjh.v5.i3.109


13) Dansinger M. 2019. Endocrine Disorders. WebMD

Related Posts

See All

Comments


bottom of page